»S študijo Josipa Doltarja smo dobili vpogled v zanimiv čas začetka 20. stoletja, v razvoj provincialnega mesta, ki se je spravljalo, lahko rečemo, na neko pot modernizacije.«

»Prav je, da se je Doltar ob številnih obtožbah umaknil s položaja. Spolno nadlegovanje ne sme imeti mesta nikjer, posebej ne v javnih institucijah, ki morajo biti družbi zgled.«

»Nikoli, pa smo imeli vedno pevke, tudi po dve, nikoli se ni dogajalo. Ampak vedno, ko smo se dobili, ko smo šli našpil, ko smo šli na oder, ko smo prišli z odra, ko smo se poslovili, smo se objemali. Vedno.«

»Hotel sem, da bi bila knjiga kar najbolj 'telesna', osredotočil sem se na telesno izkušnjo ljudi, ki so prišli v Evropo skriti v motorju avtomobila.«

»Vendar pa sem dobil informacije, da nekdo načrtuje mojo likvidacijo v zaporu. Zato sem si premislil.«

»V čast mi je, da sem prispeval svoj delček v tej knjigi. Z veseljem sem to delal, ker sem vedel za koga. Nejc je name zelo pozitivno vplival, hvaležen sem mu za to, neverjetno dobro sva se ujela in potem zastrupila vse okrog sebe.«

»Vedel sem, da se bom vrnil.«

»Pogosto grem iz svoje kože, v smislu, da če naredijo neki izziv, jim pokažem in izpolnim obljubo. Tako sem bil pred leti oblečen v Pikachuja, ravno s tem namenom, da sem jih spodbudil.«

»Ni prvič, da sem jokala v skoraj vsakem prizoru, v katerem sem bila. Rada najdem grdoto v ljudeh. Rada sem surova. Všeč mi je, če dobim scenarij, v katerem postavljam izziv sami sebi, in nikoli nisem izbrala filmske vloge, ne da bi me bilo strah.«